Kako v Ljubljani ravnamo z odpadki?
Prebivalci Mestne občine Ljubljana vsako leto proizvedemo 136.000 ton odpadkov, a od celotne količine na zbiralnicah, v zbirnem centru in v posodah za bio odpadke ločeno zberemo le 31.600 ton ali nekaj več kot 23 odstotkov vseh odpadkov. Le-te predamo v predelavo, mešane komunalne odpadke pa večinoma nepredelane odložimo na odlagališče Barje. Poleg odpadkov iz gospodinjstev, odložimo tudi odpadne materiale iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, gradbene ter druge nenevarne odpadke.
Čeprav količina ločeno zbranih odpadkov stalno narašča, pa ugotavljamo, da na odlagališču Barje še vedno konča preveč odpadkov, ki bi jih lahko zbrali ločeno.

Zakaj je nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana nujna?
Zavedati se moramo, da lahko odlagamo le predelane odpadke. Predelava ločeno zbranih odpadkov je sorazmerno enostavna. Ker pa ne moremo računati na stoodstotno ločevanje, je treba predelati tudi mešane komunalne odpadke, kar bomo dosegli z nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO).
Z nadgradnjo RCERO bomo v Ljubljani in osrednji Sloveniji dolgoročno rešili problem ravnanja z odpadki. V tem okviru bomo:
- za šestkrat zmanjšali količino odloženih odpadkov,
- izpolnili zahteve Evropske unije o zmanjšanju deleža odloženih organskih, biološko razgradljivih (BIO) odpadkov,
- iz bioplina pridobivali zeleno elektriko, iz trdih odpadkov pa trdno gorivo,
- pridelovali kompost za uporabo v vrtičkarstvu in na mestnih zelenicah.
Hkrati bomo odpravili tudi vrsto problemov, ki jih dosedanji objekti RCERO z obstoječimi tehnologijami predelave odpadkov ne morejo učinkovito odpraviti:
- problem izcednih voda iz odlagališča, ki so potencialen vir onesnaženja podtalnice in vodnih virov,
- problem emisije toplogrednih plinov, zlasti metana,
- problem neprijetnih vonjav, ki nastajajo ob razpadanju biološko razgradljivih odpadkov,
- problem pomanjkanja prostora na odlagališču Barje, ki nastaja zaradi velikih količin nepredelanih odloženih odpadkov.

Kaj se bo v okviru projekta RCERO zgradilo?
Projekt nadgradnja RCERO smo skrbno načrtovali. Tako projekt sestavljajo trije sklopi: izgradnja novega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilna naprave za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del, torej izgradnjo objektov za predelavo odpadkov, pa v sklopu javnega naročila potekajo pogajanja za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov .
Čistilna naprava za izcedne vode je s poskusnim obratovanjem začela marca 2010, predviden začetek rednega obratovanja je marec 2011. Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov predvidevamo v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015.

Katere občine sodelujejo v projektu?
Leta 2007 so vsi podpisniki predmetne pogodbe ter Ministrstvo za okolje in prostor RS sklenili Pismo o nameri, s katerim so se dogovorili, da bodo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z uporabo storitev RCERO Ljubljana ter vključitev zainteresiranih občin vanj dogovorili s posebno pogodbo. K projektu je pristopilo 17 občin širše ljubljanske regije (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice in Mengeš) in še sedem občin razširjene osrednjeslovenske regije (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Cerklje na Gorenjskem).
RCERO bo Ljubljani in drugim občinam omogočil gospodarno, ekonomično ter okolju prijazno ravnanje z odpadki, celoten projekt pa po pooblastilih mestne občine Ljubljana vodi in koordinira Javno podjetje Snaga.

Kolikšna je vrednost projekta?
Nadgradnja RCERO je obsežna in zahtevna tudi s finančnega vidika. Vrednost načrtovanih investicij med letoma 2010 in 2015 znaša 144 milijonov evrov (skupaj z davkom na dodano vrednost), od tega vrednost upravičenih stroškov do sredstev iz Kohezijskega sklada EU znaša 141 milijonov evrov. Upravičeni stroški vključujejo investicijske stroške izgradnje objektov, stroške nadzora nad gradnjo in stroške za komuniciranje z javnostmi.
Za izvedbo projekta bo:
• Kohezijski sklad prispeval 65,88 odstotka potrebnih sredstev (77.571.941 evrov),
• iz proračuna Republike Slovenije namenjenih 14 odstotkov sredstev (16.495.257 evrov);
• 10,11 odstotka sredstev doprinesla okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (11.899.770 evrov),
• iz proračunov investitorja in sovlagateljic zagotovljenih preostalih deset odstotkov sredstev (11.774.108 evrov).

Kako bo nadgradnja RCERO vplivala na ljubljansko Barje?
Nadgradnja objektov predstavlja le minimalen poseg v okolje ljubljanskega Barja, saj je skrbno načrtovana, pri gradnji pa so upoštevana vsa pravila in omejitve, ki nam jih na področju varovanja okolja in predelave odpadkov narekujeta evropska in slovenska zakonodaja.